Zaradi škodljivega oz. nepravilnega delovanja države in Občine Domžale, je znotraj območja Natura 2000, v Češeniških gmajnah, zasebni interes nepremičninskega trgovca nadvladal javni interes. Naša civilna pobuda je bila ustanovljena, da ta proces, v katerem je stroka v korist naročnika vplivala na odločitev ministrstev, zaustavi. Verjamemo, da bodo pristojni državni organi ustrezno ravnali in nas pri tem podprli.
Preberite pismo županu Občine Domžale na dnu bloga.
Gorenjski glas navaja: "S kranjskega zavoda za varstvo narave so sporočili, da so pozidavi nasprotovali že leta 2004, a njihovo mnenje ni bilo upoštevano. »S strokovnega vidika gre za zelo problematičen poseg, ki z vsemi drugimi načrtovanimi gradnjami v Češeniški in Prevojski gmajni pomeni hud poseg v visoko ovrednoteno naravno okolje.«" http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index.php?action=clanek&id=41409
"Na Rovah stanovanjsko naselje načrtujejo na območju Nature 2000. Občina Domžale podpira gradnjo v varovanem gozdu. Zemljišče znotraj Nature 2000 postalo stavbno zemljišče na predlog investitorja, čeprav gozd po conizaciji sodi med strožje varovana območja.
Radomlje– Na Rovah pri Radomljah nameravajo na obronku gozdov Češeniške in Prevojske gmajne zasebni investitorji – lastnik zemljišč je podjetje Rovanova – zgraditi naselje sedemindvajsetih stanovanjskih hiš. Rovljani nasprotujejo pozidavi območja, ki sodi v Naturo 2000 in bi moralo biti po conizaciji Domžal med strožje varovanimi, v območju gozdov, in ne v območju poselitve in infrastrukture. Civilna iniciativa za zavarovanje Češeniških gmajn je občino Domžale pozvala, naj zaradi domnevno spornih postopkov, kršenja ustave in zakona o gozdovih ustavi sprejemanje odloka o OPPN.
Rovljani pravijo, da poskuša občina s sprejetjem OPPN zasebnikom »omogočiti pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zaselka Rova-jug z vso potrebno infrastrukturo za 27 hiš v gozdu z neprecenljivimi in občutljivimi varovalnimi, socialnimi in habitatnimi lastnostmi«. Posebno opozarjajo, da je med predstavitvijo OPPN na nedavnem zboru krajanov vodja oddelka za urejanje prostora Občine Domžale Zoran Vitorovič poudaril, »da ni izključena možnost nove prometne povezave naselja Rova-jug s cono Želodnik oziroma Prevojami na jugu«.
Predstavniki civilne iniciative so prepričani, da je bil sporen že sam nakup parcele, saj občina ni izkoristila predkupne pravice, »zavlačevala je postopek zavarovanja gozda, omogočila dobiček zasebniku in hkrati dopustila trajno izničenje pomembne javne, naravne in kulturne dobrine«. Na trhlih nogah so po njihovem tudi utemeljitve za poseg, pod katere se je podpisal arhitekt in ljubljanski podžupan Janez Koželj in ki pravijo, da »nova mikrososeska sanira oziroma izboljšuje razpršeno gradnjo Rov«. Prepričani so, da je njegovo mnenje zavajajoče vplivalo na spremembo namembnosti.
Na vprašanje Dela, na čigav predlog so območje Nature 2000 opredelili kot stavbno zemljišče in kako se bo občina odzvala na nasprotovanje lokalne skupnosti, je domžalski župan Toni Dragar odgovoril, da je to območje postalo nezazidano stavbno zemljišče na predlog lastnikov. Zatrdil je, da so bili v postopku priprave takratnega prostorskega načrta upoštevani vsi veljavni predpisi, saj bil je načrt sprejet z vsemi soglasji pristojnih soglasodajalcev in nosilcev urejanja prostora. Dragar trdi, da »namerava investitor zgraditi manjše naselje ekološko prijaznih nizkoenergetskih hiš po najsodobnejših okoljskih standardih in da občina Domžale takšen pristop načeloma podpira, saj gre za nove poselitvene vzorce«.
Iz službe za stike z javnostjo ministrstva za okolje so sporočili, da Natura 2000 še ne pomeni, da znotraj zavarovanega območja ni dovoljeno graditi, temveč da je gradnja dovoljena z upoštevanjem dodatnih omejitev in smernic, nič pa niso povedali o tem, kakšni pogoji varovanja veljajo za konkretno območje.''
Podporo in pripravljenost za sodelovanje so izrazili:
Zveza ekoloških gibanj Slovenije Svet KS Rova
*Evropska komisija GD za okolje je našo pritožbo vnesla v EU Pilot. Izraža domnevo kršenja Habitatne direktive (Direktiva št. 92/43/ES), SEA direktive (Direktiva št. 2001/42/ES) ter Direktive EIA (Direktiva št. 85/337EGS).
PREDLOG ZA ZAUSTAVITEV SPREJEMANJA OdlokA o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu
za območje urejanja »Rova - jug«,
zaradi spornosti DOSEDANJIH postopkov
Spoštovani!
V Civilni pobudi za zavarovanje Češeniških gmajn, Rova, smo prepričani, da bi sprejem predloga odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje Rova-jug pomenil začetek načrtnega uničevanja Češeniških gmajn in s tem presedan v prostorskem načrtovanju. Pomenil bi začetek konca varovanja naravnih in kulturnih vrednot na nivoju države na podlagi škodljivih dogovarjanj med pristojnimi institucijami.
Civilna pobuda za zavarovanje Češeniških gmajn zato predlaga, da se načrtovana izgradnja zaselka Rova-jug zaradi postopkovnih nepravilnosti, neusklajenosti z zakonodajo in zavajajočo programsko zasnovo, prepreči na podlagi naslednjih utemeljitev:
Občina Domžale je 17.12.2009 v javni obravnavi predstavila in predtem na Občinskem svetu že tudi prvič obravnavala Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja »Rova - jug« (Vir: uradna spletna stran Občine Domžale: Javne razgrnitve).
Načrtovan je zaselek v bližini naselja Rova, na parceli 555/13 v k.o. Dob, (28.306 m2) lastnik Rovanova d.o.o., v gozdnatem območju, kjer se nahajajo naslednja območja s posebnimi statusi in ekološko pomembno območje:
1. Ekološko pomembno območje (EPO) »Češeniške in Prevojske gmajne«, ID območja 26200,
2. NATURA 2000 »Prevoje«,ID območja SI 3000079,
3. Parcela 555/13 se nahaja v bližini Naravne vrednote lokalnega pomena »Rovščica v povirnem delu« ev.št. 4570,
4. Obravnavano območje leži tudi v bližini Naravne vrednote državnega pomena »Češeniške in Prevojske gmajne – barja« ev.št. 4566.
Občina v 30. členu Odloka navaja, da se »Južno od Češeniških gmajn, južno od naselja Rova, ki ga obravnava občinski podrobni prostorski načrt« nahajajo »Naravna vrednota evidenčna številka 4566(Češeniške in Prevojske gmajne – barja), Ekološko pomembno območje (EPO) koda 26200 (Češeniške in Prevojske gmajne), Posebno varstveno območje koda SI3000079 (Prevoje pSCi)«. Dejansko se obravnavana parcela v celoti nahaja znotraj območja EPO in NATURA 2000.
Predstavniki Občine so v javni razpravi predstavili načrt gradnje in ga, kljub izrecnemu nasprotovanju prisotne javnosti ter prebrani izjavi Sveta KS Rova, da ta nasprotuje pozidavi, zagovarjali v korist zasebnega lastnika - investitorja, podjetja Rovanova - družbe za poslovanje z lastnimi nepremičninami d.o.o., registrirane 28.4.2004.
Na Zboru krajanov KS Rova dne 15.3.2010 je prisotna javnost, skupaj s Svetom KS Rova, enotno nasprotovala pozidavi parcele 555/13. Po besedah predstavnika Občine na zboru, ni izključena možnost, da se naselje Rova-jug z novo prometno povezavo poveže s cono Želodnik oziroma Prevojami na jugu.
Občina namerava s sprejemom odloka lastniku zemljišča omogočiti pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo zaselka Rova-jug z vso potrebno infrastrukturo in pomožnimi objekti za 27 hiš - v gozdu z neprecenljivimi in občutljivimi varovalnimi, socialnimi in habitatnimi lastnostmi.
I.Spornost nakupa gozdne parcele
Leta 1992 je Občina pripravila začasno zavarovanje Češeniških gmajn, ker pa je po mnenju Ministrstva za kulturo naredila postopkovno napako, je postopek ustavila z obljubo trajnega zavarovanja, česar še ni uresničila.
Pripomba:Občina bi morala podpreti trajno zavarovanje Češeniških gmajn v celoti, saj pomembno vplivajo na kvaliteto življenja v tem okolju. Češeniške gmajne so največje okoljsko pomembno območje v občini Domžale, kar na svoji spletni strani navaja tudi Občina. Druge parcele na Rovah, tudi gozdne, so izven varovanih območjih in bi bile alternativno primernejše za realizacijo investicijskega projekta. Izgradnja novega naselja v gozdu bo uničila z zakonodajo določene naravne kvalitete območja. Ker obstaja možnost širjenja oz. povezovanja z naselji na južni strani gozda, je potencial škode naravnemu okolju še toliko večji.
Dne 25.2.1998 je podjetje Rod d.o.o., podjetje za ekonomske, organizacijske, tehnološke in posredniške storitve, VOLČJI POTOK 43E, ustanovljeno 9.11.1989, od lastnice gozda po nizki ceni (ca. 0,25 €) kupilo omenjeno gozdno zemljišče - v času, ko je že veljala predkupna pravica kmetov, sosedov, lokalne skupnosti in države. Predkupne pravice Občina ni izkoristila, čeprav ji je bil nakup gozdne parcele 555/13 omogočenpo 43. in 45. členuZakona o gozdovih 30/1993, oz. s predkupno pravico 47. člena istega zakona, ali po Zakonu o kmetijskih zemljiščih59/1996.
Obravnavana parcela 555/13 meji na gozdno parcelo 555/1k.o. Dob (40.142 m2), lastnik Leopold Poljanšek, in gozdno parcelo 554 k.o. Dob (46.084 m2), lastnik Zdravko Sankovič - direktor Rod d.o.o., Krčevina d.o.o. in D-Naložbe, finančne naložbe d.d., v katere lasti je Rovanova d.o.o., sedanji lastnik in investitor.
Domnevamo, da je kupec pridobil informacije iz Občine in je to parcelo kupil z namenom bistvenega povečanja premoženja, z vnaprejšnjim vedenjem, da bo zemljišče zazidljivo, območje pa nezavarovano.
Pripomba:V fazi prodaje se Občina ni opredelila kot pred-kupec tega dela gozda, čeprav bi se morala, saj je celo imela odprt postopek za zavarovanje gozda. K temu sta jo zavezovala Zakon o gozdovih in Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Parcelo je kupilo trgovsko, nepremičninsko podjetje. Nizka vrednost parcele 555/13 se je v naslednji preprodaji povečala za ca. 300 krat - na ta način bi lahko Občina pridobila pomembno premoženje za lokalno skupnost. S svojo pomočjo, ker gozda ni kupila in ker je kasneje v gozd projektno umestila nov zaselek, je Občina omogočila dobiček zasebniku, hkrati pa dopušča, da se pomembna javna, naravna in kulturna dobrina trajno izniči.
II.Spornost Programske zasnove Rova Stanovanjsko območje - št. 3/00, Locus.
Po naročilu Občine Domžale je leta 2000 Locus, prostorske informacijske rešitve, Domžale, izdelal dokument, ki je doprinesel k soglasju državnih organov, da se predlagani projekt lahko realizira.
Dokument opisno navaja, da je spoštovan Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 11/1999), ne citira in ne navaja pa konkretno, v čem izpolnjuje zahteve drugih zakonov in predpisov.
Locus navaja, da je nameravana gradnja nov zaselek enodružinskih hišter da gre za poseg št. 66, v območje obstoječega gozda. Piše o »zgoščeni pozidavi« v »zaokroženem območju«. Navaja, da na območju ni objektov naravne in kulturne dediščine.
Pripomba: Gre pravzaprav za samostojno zaokrožitev in zgoščenost načrtovanega zaselka, ne pa za doprinos k morfološki zaokrožitvi in zgoščevanju celotne vasi, k čemur stremijo priporočila, na katere se programska zasnova Locusa sklicuje; Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije(Ur.l.RS, št. 11/1999 z dne 19. 2. 1999) namreč priporoča iskanje možnosti za poselitev prioritetno znotraj vasi, širitev naselij pa je izjema, kadar razvoj znotraj naselja ni možen.
Menimo, da je upoštevanje teh smernic v primeru vasi Rova ključno, saj vas obdajajo kmetijske površine, ki so navzven povsem obdane z gozdom, kar predstavlja kvaliteto krajinskega prostora in naselbinski značaj, ki ne prenese satelitskih poselitvenih struktur v obdajajočem gozdu.
Domnevamo, da je Občina namerno zavlačevala postopek zavarovanja gozda.
Locusovemu dokumentu je priložena Utemeljitev za poseg št. 041: Stanovanjska gradnja, izdelovalec prof. Koželj Janez, u.d.i.a., ki pojasni, da gre za pobudo lastnika gozdnega zemljišča, ki namerava južno od vasi zgraditi večjo skupino enodružinskih hiš, ter da gre za zaselek, ki bo stavbni tipologiji »vraščen v gozdni ambient« in da naj bi bila posebnost pobude »bivanje v naravnem okolju gozda«. Po njegovem mnenju nova mikro soseska sanira oziroma izboljšuje razpršeno gradnjo Rov. Navaja spoštovanje strategije »UL 11/99« (brez naslova), ne citira pa zakonov in predpisov za to področje. Navaja tudi, da je zaselek namenjen kupcem, ki zasledujejo »višji okoljski standard«, ter da pozidava »povzema značilnosti kraja in posebnosti lokacije«.
Pripomba:
Dvomimo v strokovnost mnenja prof. Koželja o upravičenosti te gradnje, saj je zavajajoče vplivalo na spremembo namembnosti, čeprav je vsebinsko v nasprotju z zakonodajo. Ni pojasnjeno, v kakšni vlogi je avtor, kdo ga je najel - po kateri pogodbi, kakšne so njegove pristojnosti itd. Z navedbami je zavajal MOP, ali pa se je MOP zavestno strinjalo.
Zavajajoče so navedbe o tipu naselja Rova, ki je v resnici gručasto naselje v obliki nepravilne zvezde, v kateri so vse bivalne parcele strnjeno nanizane ob cestne krake in povezane v celoto.
Prof. Koželj navaja, da gručasta pozidava mikro soseske ne nadaljuje nezaželenega trakastega razraščanja naselja. Če Koželj razpršenost vasi omenja kot motečo, potem si nasprotuje, saj v gozd vraščen zaselek govori o fizično ločenem, a vasi Rova pripadajočem kraju (pomen ''zaselek'' po SKJ: zemljepisno samostojen kraj, pripadajoč prvotnemu samostojnemu naselju), torej o povezljivosti obeh poselitvenih struktur: vas Rova - in novi satelitski zaselek. V resnici se južni krak vasi Rova še podaljšuje (v gozd) in razpršenost potencira. Tudi projekt lok. načrta, LD 2000, navaja, da lokacija leži v podaljšku obcestne pozidave južno od naselja Rova - in da je del gozda.
Prof. Koželj načrtovani poseg resda obravnava v kontekstu celotne vasi Rova oz. širšega okolja zaselka, vendar z napačnimi argumenti. Utemeljitev je napisana izključno v korist lastnika in je v nasprotju z Odlokom 11/99, ki ga arhitekt omenja: ''Pri urejanju naselij je potrebno izkoristiti stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč''. Koželj te dikcije ne upošteva, tudi javnega interesa ne.
Nekateri obcestni kraki vasi Rova so izrazitejši tudi iz razloga, ker Občina dokazljivo ni dovolila nekaterih pozidav znotraj vasi (plombe in zapolnitve med cestnimi kraki) in zaradi dejstva, da so na koncu Ceste v Dolenje (najdaljši krak) prvotno bile avtohtone kmetije. Vas se je razvijala vzdolž cest v druga naselja (Kolovec, Žiče, Dolenje), znotraj osnovne strukture vasi pa je še dovolj površin, kamor bi se omenjeni zaselek lahko umestil. Le takobi dejansko uresničili »povzemanje značilnosti kraja« in nenazadnje »višji okoljski standard« - v smislu ohranjanja okoliških naravnih kvalitet.
III.Spornost spremembe namembnosti
Občina Domžale je leta 1997 pričela postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine, ki je vključeval med drugimi lokacijami tudi predlagano ureditveno območje za stanovanjsko pozidavo Rova-jug. Predlogspremenjenega plana je bil izdelan leta 2001 in predan MOP UPP v ugotavljanje skladnosti z Obveznimi izhodišči za izdelavo občinskih planov (Ur.l.11/1999), ki jih je sprejel Državni zbor.
Za ureditveno območje Rova-jug so bila ključna obvezna izhodišča za usmerjanje poselitve, varstvo naravne dediščine in varstvo kulturne dediščine.
MOP UPP je skladnost predloženega plana z obveznimi izhodišči za Rova-jug v pogledu usmerjanja poselitve ugotovil na podlagi Utemeljitve programske zasnove, ki jo je podpisalJanez Koželj udia.
Usklajenost z obveznim izhodiščem za varstvo naravne dediščine je bila ugotovljena pogojno na podlagi mnenja Zavoda za varstvo narave, OE Kranj, po zmanjšanju predlaganega ureditvenega območja. Občina je nato svoj predlog za spremembo namembnosti za več gozdnih parcel zmanjšala na parcelo 555/13.
Usklajenost z obveznim izhodiščem za varstvo kulturne dediščine ni mogla biti ugotovljena. Strokovno pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Kranj ni dal soglasja za poseg z utemeljitvijo, da naselje Rova s svojo strukturo, obkroženo z obdelanimi kmetijskimi površinami in izrazitim, dobro ohranjenim gozdnim robom predstavlja značilen, nacionalno prepoznaven poselitveni vzorec in kot tak ne more biti predmet tako radikalnega prostorskega posega.
MOP UPP je vsa tri stališča skupaj s stališči Ministrstva za kulturo in Agencije RS za okolje povezalo v strokovno mnenje, da je predlog plana za ureditveno območje Rova jug usklajen z obveznimi izhodišči za izdelavo občinskih planov in ga posredoval Vladi RS v potrditev.
Pripomba: MOP bi moralo Locusovo Programsko zasnovo zaradi pomanjkljivosti in nejasnosti ter neizpolnjevanja določil Zakona o gozdovih 30/93 v zvezi z varovalnimi gozdovi, zavrniti.
Občina, MOP in Vlada RS niso upoštevali zakonodajnih določil in drugih priporočil, ki zahtevajo ohranitev identitete podeželja, varovanje okolja, ekološko trajnostni razvoj krajine, gradnjo znotraj naselij, ohranjanje naravnega okolja, upoštevanje državljanov, prednosti javnega interesa itd. Slednje povzema tudi Nacionalni program varstva okolja.
Občina je skozi postopek zasledovala cilj: zagotoviti predlagatelju spremembo namembnosti. Zmanjšanje velikosti posega – po dogovoru med Zavodom za Varstvo narava in Občino, je bil pogajalski manever v korist investitorja in pogoj za potrditev predloga.
Istočasno je bila, na primer, že tretjič zapored v 10 letih zavrnjena pobuda za spremembo namembnosti manjše, neprodukcijske travniške parcele v središču vasi Rova, 127/9 v k.o. Rova, ki meji na cesto, utrjeno javno površino in zazidljivo parcelo (plomba).
IV. Preprodaja obravnavane parcele
Dne 5.10.2004 je Podjetje Rod d.o.o. zazidljivo zemljišče 555/13 po tržni ceni preprodalo podjetju Rovanova d.o.o., družbi za poslovanje z nepremičninami, registrirani 28.4.2004 (lastnik Leopold Poljanšek), s katerim je Rod d.o.o. lastniško in poslovno povezano. Z obema podjetjema je lastniško ali poslovno povezanih več podjetij in oseb s področja ekonomskih storitev, naložb in posredovanja. Tudi v tem primeru se Občina ni pojavila kot kupec.
Pripomba: Postopek prve in druge preprodaje in spremembe namembnosti vzbuja dvom v korektnost in zakonitost ravnanja Občine in države. Občinski in državni organi so Rodu d.o.o. omogočili izjemno visok dobiček, ko je že zazidljivo parcelo preprodal Rovanovi.
V.Menimo, da so bili v postopkih od 1996 do 2010 kršeni ali nespoštovani naslednji predpisi in priporočila:
1.Ustava RS, 73. člen (varovanje naravne in kulturne dediščine)
Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
2.Zakon o gozdovih 30/1993
5.člen: Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:
- gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu;
- dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam;
- dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.
43. člen: Gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, se razglasijo za varovalne gozdove.
Republika Slovenije ima predkupno pravico pri nakupu varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, ki so razglašeni s predpisom Vlade (1. odstavek 47. člena ZG). Trenutno imamo z Uredbo razglašene varovalne gozdove ter gozdne rezervate, kot gozdove s posebnim namenom.
Republika Slovenije ima predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjim od 30 ha (3. odstavek 47. člena ZG). Lokalna skupnostima predkupno pravico pri nakupu gozdov s posebnim namenom, ki jih je skladno s 45. členom ZG predhodno razglasila (2. odstavek 47. člena ZG).
Lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ima prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če te prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. (10. odstavek 47. člena ZG). Prednostne pravice ne more uveljavljati v primeru, da prednostno pravico, skladno z ZG (točka 1-3) uveljavlja RS ali lokalna skupnost.
3.Zakon o kmetijskih zemljiščih, 59/1996
21.člen: Pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih določeno drugače, lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. zakupnik, ki je kmet; 3. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 4. drug kmet, ki ima zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti; 5. Republika Slovenija preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad); 6. občina, na območju katere leži nepremičnina; 7. kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti. Nakup odobri Upravna enota.
Pripomba: Občina kupne ali predkupne pravice ni izkoristila.
Leta 1997 je Občina Domžale pristopila k celoviti analizi prostorskih razvojnih možnosti občine. Ob finančni pomoči Ministrstva za okolje in prostor, Uprave RS za prostorsko planiranje, je bila izdelana Členitev prostora občine Domžale na varstvena in razvojna območja.
Namen projekta je bil zagotoviti podlage za smotrno in učinkovito odločanje pri pripravi prostorskih planskih aktov. Ti morajo omogočati razvoj območja, po drugi strani morajo ravno tako zagotavljati ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ohranjanje ekosistemov, v katerih bivajo redke ali ogrožene rastlinske oziroma živalske vrste. Zaradi večjih pritiskov poselitve in infrastrukture na prostor, po drugi strani pa teženj za zagotavljanje trajnostnega razvoja, se pojavlja nuja, da se območje občine temeljito preuči.
Pripomba: Občina ni spoštovala lastne strokovne podlage - conacije:
-Na karti con občine Domžale se območje »Rova - jug« nahaja v »območju strožjega varovanja – s posebnim režimom - ohranja naj se sedanja raba.«, nikakor pa v »območju razvoja pozidave«,
-Na kartiNamenska raba, se »Rova - jug« nahaja v območju gozdov, nikakor pa v območju »poselitev in infrastruktura«.
Predvideno je zavarovanje osrednjega dela – Blat in Mlak ter Češeniških in Prevojskih gmajn.
Na območju Kamniške Bistrice je predviden sprejem lokacijskega načrta z namenom ureditve rekreacijske osi ob vodotoku. Občina Domžale je dobila povabilo, da se vključi v program financiranja s strani Evropske komisije.
6.Nacionalni program varstva okolja, ur.l. 83/1999
Podeželje - cilji:
-ohranitev in razvoj regionalne identitete in značilnosti
-enakomernejši, prostorsko uravnotežen in trajnostni razvoj poselitve z varovanjem okolja
-funkcionalno, estetsko, kulturno in ekološko trajnostni razvoj krajine
-gradnja bo mogoča predvsem na prostih zemljiščih znotraj naselij
-ohranjanje kmetijskih površin in naravnega okolja
-prednost bodo imeli ukrepi za usmerjanje gradenj na stavbna zemljišča znotraj naselij
-lokalna oblast naj zazna okoljske probleme, ki so najbližje državljanom in jih rešitev najbolj zanima
-državljani so ključni dejavnik v procesu prostorskih poselitvenih vzorcev
-občine morajo imeti okoljevarstveni program
7.Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, (Ur.l.RS, št. 11/1999 z dne 19.2.999)
“3.4.6.1 Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij, redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Pri urejanju naselij je potrebno izkoristiti stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Izjemoma se lahko naselje širi, ob upoštevanju drugih obveznih izhodišč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabšal kvaliteto bivalnih pogojev.
Pripomba: Občina ni spoštovala nobenega od navedenih ciljev Nacionalnega programa in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS.
Za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče je potrebno, da najprej prostorski plani predvidevajo oz. dopuščajo tovrstne spremembe. Konkretno zemljišče mora biti zazidljivo.
V vsakem (občinskem) prostorskem planu morajo biti območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih virov, rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine posebej opredeljena, tista od njih, ki so posebnega pomena, pa še posebej zavarovana oziroma varovana (to so t.i. območja obveznih izhodišč republiških planskih aktov), navedeno pomeni, da takšna zemljišča praviloma ne morejo nikdar postati zazidljiva, razen če je za njih predhodno izkazan splošni interes.
Pripomba: Občina je naravni dediščini posebnega pomena spremenila namembnost. Za spremembo namembnosti zemljišča ni bil izkazan javni interes (javnost ves čas nasprotuje!), temveč izključno interes lastnika parcele.
9.Zakon o ohranjanju narave,Ur.l.RS 96/04 (prvi: 56/1999)
Za naravovarstveno soglasje moramo zaprositi v primeru, da se bodo predvidena dela oz, poseg v naravo izvajal na varovanih območjih: posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih varstvenih območjih – Natura 2000, zavarovanih območjih in območjih naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena v skladu s 105. členom.
Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov.
Pripomba: Naravovarstveno soglasje še ni pridobljeno
104. člen: Dovoljenje za poseg v naravo: Posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi tega zakona.
(2) Posegi v naravo iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
1. opravljanje dejavnosti in izvajanje posegov v naravo na naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,
2. varstvo rastlinskih ali živalskih vrst,
3. varstvo genskega materiala,
4. varstvo naravnih vrednot.
(3) Minister podrobneje določi posege v naravo iz prejšnjega odstavka in predpiše, kakšna dokumentacija je potrebna za pridobitev dovoljenja.
(4) Dovoljenja za posege v naravo iz prvega odstavka tega člena izdaja pristojna upravna enota, razen v primerih, ko ta zakon določa, da dovoljenja izdaja ministrstvo.
(5) O pritožbi zoper dovoljenje za poseg v naravo odloči ministrstvo.
(6) Dovoljenje za poseg v naravo se izda na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
Pripomba: Dovoljenje za poseg v naravo se pogojuje z Naravovarstvenim soglasjem.
10.Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) Ur.l. RS, št. 76/2004
2.2 Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.
(15) Kot središča regionalnega pomena se prednostno razvijajo mesta in druga urbana naselja….. somestje Domžale – Kamnik….
(7) Gozdovi so najpomembnejša prvina naravne krajine…. Spodbuja se tako gospodarsko ter rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov.
Razvoj poselitve(2): Poselitveni razvoj se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami in tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja kvalitetnejše in privlačnejše bivalno in naravno okolje, ustvarja možnosti za gospodarski razvoj in družbeno pravičnost, zagotavlja racionalno širjenje naselij,poudarja notranji razvoj naselij, pri katerem je pomembno ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora ter ohranjanje kulturne, predvsem stavbne in naselbinske dediščine, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.
Pripomba: Strategija prostorskega razvoja v primeru Rova-jug ni bila spoštovana
11.Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Nature 2000), Ur.l.RS 49/2004
14. člen: določitev potencialnega Natura območja: v prilogi 2: SI3000079 Prevoje Rastlinske in živalske vrste: kranjska sita (Eleocharis carniolica).
Pripomba:V tem območju se nahaja parcela Rova-jug.
12.Uredba o ekološko pomembnih območjih, Ur.l.RS 48/2004
3. člen (določitev ekološko pomembnih območij)
(1) Ekološko pomembna območja so oblikovana tako, da vključujejo zlasti:
– habitate prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) ter habitatne tipe, katerih ohranjanje se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma je njihovo ohranjanje v interesu Evropske unije,
– habitatne tipe, ki so na ozemlju države redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip,
– habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so na ozemlju Republike Slovenije ogrožene zaradi izgube ali slabšanja kvalitet habitata.
(2) Habitatni tipi ter rastlinske in živalske vrste iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in v predpisih o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst oziroma o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
(3) Ekološko pomembna območja so določena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, z navedbo identifikacijske številke in imena ekološko pomembnega območja.
V prilogi 1. so pod št. 26200 navedene ČEŠENIŠKE IN PREVOJSKE GMAJNE:
Območje, ki ga sestavljajo tri dokaj različne naravovarstveno pomembne enote: Češeniške in Prevojske gmajne s šotnimi barji v borovem gozdu z borovnico, Blata (Mlake), razlivno območje potoka Rovščica z značilnimi jelševimi, vrbovimi in hrastovimi logi, glinokop Rova, sekundarni habitat z bujno obvodno vegetacijo rastišče 16 redkih oziroma ogroženih rastlinskih vrst ter pomemben življenjski prostor ptic in kačjih pastirjev.
13.Varstvo narave in naravna dediščina v občini Domžale (Vir: povzetek objave Občine Domžale, Odd. za urejanje prostora):
Vlada RS je oktobra lani v Uradnem listu (Ur. l. RS št. 88/2005) objavila Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (v nadaljevanju Uredba) za območje celotne države.
Na območju občine Domžale so z Uredbo razglašeni za varovalne obrečni gozdovi ob Kamniški Bistrici v k.o. Homec, Radomlje, Ihan, Študa in Selo, kjer so izjemno (na 1. st.) poudarjene naslednje ekološke funkcije (varovalna, biotopska, klimatska) ter socialne funkcije (rekreacijska, estetska, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine), na 2. stopnji pa sta poudarjeni še hidrološka in higiensko-zdravstvena funkcija.
Največji kompleks razglašenih varovalnih gozdov v Občini Domžale predstavlja pas ravninskega gozda, ki se vleče od opuščenih glinokopov na Hudem preko Mlak (Blata) ter zajema celotne Češeniške in Prevojske gmajne do predvidene povezovalne ceste Želodnik - Vodice na jugu ter občinske meje na vzhodu. Na tem območju so izjemno poudarjene biotopska funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev ter funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Na 2. stopnji je ob vodotokih in stoječih vodah v širini ene do dveh drevesnih višin poudarjena tudi hidrološka funkcija. V okolici naselij Radomlje, Turnše, Češenik, Dob sta poudarjeni še rekreacijska in higiensko-zdravstvena funkcija.
Pripomba: Občina opredeljuje celotne Češeniške in Prevojske gmajne kot varovalni gozd, vendar tega pri spremembi namembnosti ni upoštevala. Ni realizirala predkupne pravice po ZG.
14.Uredba o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), Ur.l. RS 43/2008
3. člen: Ne glede na določbo 17. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04 in 59/07) je treba izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, ki se nanašajo na območja iz priloge 2 uredbe in nove priloge 6 uredbe in so načrtovani z akti iz priloge 5 uredbe, pa do uveljavitve te uredbe ti posegi še niso bili izvedeni oziroma za njih še niso bila izdana okoljevarstvena ali naravovarstvena soglasja.
Pripomba: Območje Prevoje, vključno s parcelo Rova-jug, je v prilogi 2:SI3000079 Prevoje
Rastlinske in živalske vrste: kranjska sita (Eleocharis carniolica)
15.Natura 2000 in njene zahteve - pojasnila na spletnih straneh Umanotere:
Načelo: Na teh območjih bodo lastniki zemljišč trajnostno gospodarili s svojo zemljo, trajnostno v ekološkem, ekonomskem in družbenem smislu!
Postopki ocene vplivov na območja Natura 2000 morajo upoštevati EU direktivi o ptičih in o habitatih, nacionalno zakonodajo in morajo potekati po postopku, definiranem v dokumentu EU "Managing Natura 2000 sites: The provisions of Article 6 of the Habitats directive 92/43/EEC" (v nadaljevanju MN2000). Pri tem je potrebno upoštevati tudi proces oblikovanja presoje vplivov na okolje, kot jih predvideva evropska zakonodaja. V tem okviru je definiran tudi proces zbiranja informacij, katerih vir so različni deležniki v družbi: investitor, odgovorni državni/lokalni organi, agencije za varstvo narave, nevladne organizacije in širša javnost. Vse tako zbrane informacije morajo odločevalci oceniti in upoštevati pri odločitvi.
Ocene, ki jih zahteva člen 6 habitatne direktive, morajo upoštevati zbrane informacije in podatke, ki so jih prispevali različni deležniki, ter se z njimi tudi posvetovati.
Člen 6, odstavka 3. in 4. habitatne direktive med drugim zahtevata:
* Vsak načrt ali projekt, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja in za katerega obstaja verjetnost, da bo vplival na območje (posamezno ali v kombinaciji z drugimi projekti), mora vključevati tudi oceno vplivov na območje.
* Če kljub negativnim ocenam o vplivih na območje ni moč najti alternativne rešitve, se projekt lahko izvede samo v primeru, da za njegovo izvedbo obstaja prevladujoči javni interes.
Kadar na predvidenem območju projekta gre za prioritetne naravne habitate in/ali prioritetne vrste, je takšen prevladujoči javni interes lahko povezan zgolj z varovanjem zdravja ljudi ali varnosti ali pa v primeru, da prinaša pozitivne vplive na varstvo okolja v širšem smislu.
Postopki sprejemanja odločitve morajo potekati transparentno in objektivno.
V habitatni direktivi je implicitno podana zahteva po upoštevanju previdnostnega principa, po katerem imajo cilji ohranjanja Natura 2000 območij prednost v primerih, ko o vplivih posega obstajajo nejasnosti.
Pripomba: Ocena vplivov na območje ni bila izdelana, prevladujoči javni interes ni bil upoštevan
Alternativne rešitve Alternative vključujejo nadomestne lokacije, različne stopnje razvoja in oblikovanja načrta ali alternativne procese. Investitorji morajo alternative oceniti v najzgodnejših fazah oblikovanja projekta. Odločevalci so pri oceni alternativnih rešitev zavezani upoštevati tudi alternativne rešitve, ki jih predlagajo drugi deležniki (odgovorni državni/lokalni organi, agencije za varstvo narave, nevladne organizacije in širša javnost).
Za oblikovanje primerjave med alternativnimi rešitvami so odgovorne oblasti na nacionalnem nivoju. MN2000 tudi opozarja, da drugi kriteriji ocenjevanja, kot na primer ekonomski, ne morejo biti močnejši od ekoloških. Cilji ohranjanja statusa Natura 2000 območij so močnejši od argumentov stroškov ali zamud ter drugih vidikov alternativne možnosti.
Pripomba: Zavezanost Občine k upoštevanjem alternativnih rešitev ni bile spoštovana
Prevladujoči javni interes
MN2000 o testu prevladujočega javnega interesa (IROPI) pravi naslednje: Kot prevladujoči javni interes ne more šteti vsak gospodarski ali družbeni interes. Prevladujoč javni interes je lahko zgolj dolgoročne narave, kratkoročni gospodarski ali drugi interesi, s kratkoročnimi učinki, ne morejo šteti kot prevladujoči javni interes.
Za prevladujoči javni interes gre v primerih, ko govorimo o zaščiti osnovnih vrednot državljanov (zdravje, varnost, okolje).
Študije primerov kažejo, da v določenih okoliščinah naslednji primeri lahko štejejo kot IROPI, če jih podpirajo dokazi o:
* tem, da gre za projekte, ki jasno dokazujejo, da gre za javne interese ali okoljske interese,
* tem, da gre za projekt, specifično osredotočen na varovanje zdravja ljudi in varnosti,
* tem, da gre za projekt, specifično osredotočen na zaščito življenj ljudi in njihove lastnine.
MN2000 jasno poudarja,da projekti ali načrti, ki se osredotočajo zgolj na interese podjetij ali posameznikov, ne morejo šteti kot prevladujoči javni interes.
Pripomba: Prevladujoči javni interes ni bil spoštovan
16.Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (ReNPVO), Ur.l.RS št. 2/2006
Navedki: Zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto živeče živalske in rastlinske vrste, s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnje degradacije tal;
Z namenom usklajenega doseganja razvojnih koristi in varstvenih zahtev se pri pripravi prostorskih aktov zahteve varstva okolja sistematično vključuje v urejanje prostora skozi izhodišča, načela, cilje, prostorske usmeritve in pravila za urejanje prostora.
Eden izmed instrumentov integracije okoljskih vsebin v sektorske politike je izvajanje celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO se izvaja za vse tiste plane, programe, politike, ki imajo pomemben vpliv na okolje. Mednje pa vsekakor sodijo vsi plani, v katerih so predvideni projekti, za katere se zahteva presoja vplivov na okolje (PVO), plani na območjih Nature 2000, prostorski akti in različni sektorski programi in to na lokalnih, regionalnih in državni ravni.
Cilj izvedbe CPVO je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj. Zavarovanje naravnih vrednot, zlasti tistih, ki so velikega nacionalnega ali mednarodnega pomena in ki so neposredno ogrožene – kot ožja zavarovana območja ali v sklopu širših zavarovanih območij.Povečanje deleža naravnih vrednot, ki so zavarovane kot ožja zavarovana območja ali v okviru širših zavarovanih območij (3% do leta 2008 oziroma 5% do leta 2014). Zagotavljanje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi poteka skladno s Programom razvoja gozdov.
17.Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, Ur.l.RS 88/2005 in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, Ur.l.RS 29/2009.
Obe uredbi še vedno vsebujeta Varovalni gozd Češeniške gmajne pod št. 04297 (vključno s parcelo 555/13 - Rova-jug). Za poseg v gozd je potrebno dovoljenje na osnovi presoje vpliva posega na varovalni gozd.
18.Zakon o prostorskem načrtovanju,Ur.l.RS 33/2007,in poznejše spremembe
5. členNačelo javnosti
(1) Pri prostorskem načrtovanju morajo pristojni državni in občinski organi skladno z določbami tega zakona omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov.
(2) Vsakdo ima pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine, skladno z določbami tega zakona.
7. členNačelo prevlade javnega interesa
Pri prostorskem načrtovanju in opremljanju stavbnih zemljišč morajo pristojni državni in občinski organi upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju skladno s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu.
Pripomba:Občina je izvedla javno razpravo. Pripomb občanov in Sveta KS Rova ni upoštevala.
Občina ni spoštovala načela prevlade javnega interesa.
