Rova, vas sredi gozdov

5. maj 2010

Odzivi v pismih bralcev


Delo, 24.4.2010
Pisma bralcev

Kapital lomasti po Sloveniji

"V zadnjem času smo priča naraščajočemu pojavu pozidave na območjih, ki jih, ob upoštevanju veljavnih prostorskih aktov, ne bi smeli pozidati. Vsemogočni kapital neusmiljeno lomasti po slovenskem prostoru. Državljani lahko le opazujemo, kaj se dogaja, in se držimo za glavo. Nekaj je hudo narobe, pa čeprav ponosno trdimo, da nismo »balkanska« država. Pohlepni kapital spretno krmari skozi obstoječo zakonodajo, žal tudi s pomočjo nekaterih »vrhunskih« strokovnjakov za področje urejanja prostora.

V mrežo dobičkarjev so ujeti marsikateri politiki, župani, občinski svetniki, uradniki izpostav, soglasodajalci in drugi kandidati za Kosovo protikorupcijsko komisijo.

Če že ne deluje naš parlament (večinoma pol prazen), še sreča, da imamo medije, ki razkrivajo nezakonita početja. Tako je Delo 9. aprila (Občina Domžale podpira gradnjo v varovanem gozdu) razkrilo še eno nesmiselno dogajanje na Rovah pri Radomljah, kjer se je spretni podjetnik spravil na del gozda znotraj strožje varovanega območja »Natura 2000«.

Namerava namreč zgraditi elitno naselje 27 stanovanjskih hiš, in to po »najsodobnejših okoljskih standardih«. Občina Domžale tako početje podpira, ker naj bi šlo za »novi poselitveni vzorec«, ki sanira razpršeno naselje Rov. Mar je to vzorec za nadaljnje vdore v krajinske parke na legitimen način, saj naša prostorska zakonodaja omogoča »izjeme«?


Po tem vzorcu smo Slovenijo razdrobili na več kot 200 občin, od katerih skoraj nobena ni izpolnjevala pogojev za ustanovitev, marveč so izkoristile »posebne okoliščine njihovega področja«. Politikom je malo mar, koliko stane takšna razdrobljenost, saj jim gre le za glasove volivcev.

Praksa potrjuje, da kadar enkrat načneš neko nepozidano območje, se takšna pozidava razrašča po utečenem scenariju.

Krajani se posegom v »Naturo 2000« upravičeno upirajo in pozivajo občinske veljake, naj ustavijo sprejemanje odloka o OPPN, a kaj, ko v takšnih sporih običajno potegnejo »ta kratko«. Premeteni zasebnik si že mane roke. Stanovanjske hiše bo prodal za med. V »Gaju na Rovah« bodo elitneži prebivali ločeni od »navadnih ljudi«, v idiličnem okolju.

V prejšnjem sistemu so Krajevne skupnosti imele veljavo in moč, sedaj so le v okras demokraciji. Novi okoljski minister bi se moral temeljito seznaniti z dogajanjem na Slovenskem in zakrpati luknjičasto prostorsko zakonodajo. Naj prouči vzroke, zakaj krajani v sporu s pohlepnim kapitalom zgubljajo bitke po tekočem traku. Zakaj župani in občinski svetniki večinoma podpirajo zlorabe kapitala in tako skrbijo za »razvoj« svojih občin."

Stojan Berce, u.d.i.a.
Linhartova 96, Ljubljana

3. maj 2010

Lokacija spornega posega v gozd - in varstveni status območja



  1. Naravna vrednota lokalnega pomena "Rovščica v povirnem delu", št. 4570, se nahaja v neposredni bližini parcele 555/13, velja od 14.9.2004.
  2. Ekološko pomembno območje "Češeniške in Prevojske gmajne", ID območja 26200, vključuje tudi parcelo 555/13, velja od 29.4.2004.
  3. Posebno varstveno območje Natura 2000 "Prevoje", ID območja SI3000079, vključuje tudi parcelo 555/13, velja od 29.4.2004.
  4. Naravna vrednota državnega pomena "Češeniške in Prevojske gmajne-barja", št. 4566, obsega celotno območje imenovanih gozdov, vključno s parcelo 555/13.
  5. Varovalni gozd "Češeniške in Prevojske gmajne", št. 04297, so od leta 2005 vključevale tudi parcelo 555/13, vendar je bila ta leta 2007 izločena.
Vsi zgoraj našteti viri: MOP RS, ARSO, Atlas okolja

SLIKA 1: Rova z orisanim novim naseljem 27 hiš v gozdu:

SLIKA 2: Domžale in kraj Rova z novim naseljem v gozdu:


Poslovne povezave podjetja Rovanova (lastnik parcele 555/13 v KO Dob)


SLIKA 3:


Opomba: Aleš Ocepek je bil od 1992 do 1997 član Državnega sveta RS, leta 1997 član komisije Državnega sveta RS za gospodarstvo.



2003: Češeniške gmajne v plamenih


Največji gozdni požar na območju občine Domžale je bil 07.05.2003, ko je storilec zažigal gozdne površine v bližini Rov, največ na območju Češeniških gmajn. Preko 320 gasilcev se je ob pomoči helikopterja borilo z ognjem, ki se je razvil na 17 hektarjih gozdne površine. Pri gašenju so jim pomagali tudi okoliški kmetje, ki so s traktorskimi cisternami na požarišče navozili večje količine vode.

Vsi ti podatki govorijo o razsežnostih požara, ki je divjal ta dan. Požar so omejili v nekaj urah, vendar so morali rovski gasilci zaradi sušnega obdobja opravljati obhode še naslednje štiri dni. Storilca je prijela policija, pravi razlogi za ta namerni požig pa prebivalcem Rov do danes niso znani.


Doktorska disertacija, 2001, o odkritju "Navadne barjevke" na edinem nahajališču v Sloveniji, in o zavarovanju Češeniških gmajn - kot naravnega rezervata http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dd_skoberne_peter.pdf