Nov članek v časopisu DELO, 20.3.2012

"Delo" je v zvezi s planirano gradnjo zaselka Rova-jug in najnovejšim obvestilom Evropske komisije GD za okolje "Odprtje postopka kršitve v zvezi z načrtovano gradnjo stanovanjskega naselja znotraj varovanega območja Češeniških gmajn", objavilo naslednji članek:

http://www.delo.si/novice/slovenija/projekt-his-na-rovah-zdaj-pod-drobnogledom-eu.html

Opomin Evropske Komisije

NOVO!

Na podlagi naše pritožbe (vnešene v EU Pilot) in s strani Evropske Komisije za okolje izražene domneve o kršenju Habitatne direktive (Direktiva št. 92/43/ES), SEA direktive (Direktiva št. 2001/42/ES) ter Direktive EIA (Direktiva št. 85/337EGS) je
Evropska komisija GD za okolje Republiki Sloveniji dne 26.1.2012 poslala pisni opomin zaradi več domnevnih kršitev evropskega prava zaradi načrtovane stanovanjske gradnje znotraj varovanega območja narave Češeniških gmajn.

In kaj pravi Vlada RS na to:

http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=87&no_cache=1&tx_ttnews[tt_news]=321

AKTUALNO: Sečnja največjih dreves zunaj meje Rova-jug

V gozdu, za katerega se borimo, se na gozdni parceli, ki bodoče naselje Rova-jug obkroža, torej zunaj posestne meje gradbene parcele, seka največja drevesa, ostajajo le manjša, čeprav ima gozd status varovalnega gozda in Nature 2000, zanj pa skrbi Zavod za gozdove Slovenije, ki tudi načrtuje sečnjo in vzdrževanje.
Ta zavod lani ni izdal soglasja za gradnjo naselja Rova-jug, saj je v svojih smernicah zahteval, da se naselje načrtuje tako, da bodo imele najbližje hiše "ustrezen varnostni odmik objektov od novonastalega gozdnega roba, ki naj bo enak najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja oz. približno 30 do 40 m." .
Menimo, da je ta zavodova zahteva v smernicah zavajajoča in ohlapna, morali bi zahtevati vsaj odmik stavb 30 m od posestne meje, saj je "novonastali gozdni rob" povsem nedefiniran izraz in je odvisen od gozdarjenja soseda.
Ker pa se seka okoli roba parcele Rova-jug, sumimo, da bodo odstranili toliko okolnega gozda, da bodo dosegli prostih 30 m (za primer padca dreves) že izven gradbene parcele - torej pri sosedu. V tem primeru bo varovalni gozd izgubil zagotovljeno funkcijo (eko, bio, protivetrno, varovanje živali, rastlin...).
Če naša domneva drži, pomeni, da Zavod za gozdove popušča pritiskom občine in lastnikov ter omilja svoje zahteve. Bojimo se, da bi nenadoma soglašal z gradbenim posegom.
Gozd št. 555/1, v katerem se sedaj seka največja drevesa, je v lasti Leopolda Poljanška. Ta gozd obkroža parcelo Rova-jug (št. 555/13), ki je v lasti podjetja Rovanova d.o.o., njen zakoniti zastopnik pa je prav tako Leopold Poljanšek.

Zavod za gozdove Slovenije nam je 17.3.2011 vse to pojasnil takole:

"V zvezi z vašim dopisom glede posegov v gozdovih na območju Češeniških gmajn, vam sporočamo, da je sečnjo, ki jo navajate, odobril Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale, na podlagi veljavnega Gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Domžale (2007-2016), ki med usmeritvami določa uvajanje sestoja v obnovo. Na pobudo lastnikov je Zavod izdal dve odločbi za pomladitveni posek na zemljiščih s parc. št. 555/1 in 554, k. o. Dob, s katerima je bilo odkazanega 154 m3 drevja, na površini 8,61 ha. Po končanih delih se opravi še kontrola in prevzem sečišča. Na vprašanje ali bo Zavod izdal soglasje za gradnjo vam v tem trenutku ne moremo odgovoriti, ker je odvisno od projektnih rešitev in določil prostorskega akta."

In še: "v zvezi z vašimi vprašanji glede posegov v gozdovih na območju Češeniških gmajn, vam sporočamo, da so bile Češeniške gmajne (vključno s parc. št. 555/13, k. o. Dob) prvič zavarovane kot varovalni gozdovi v letu 2005 (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom; Uradni list RS, št. 88/05). Zaradi potrebne uskladitve omenjene Uredbe z veljavnimi prostorskimi plani občin (veljavni pred prvo razglasitvijo Uredbe) je bila parcela leta 2007 (Uradni list, št. 56/07) izključena iz varovalnih gozdov, ker se je nahajala v zazidljivem območju."

Naš komentar: Država se torej prilagaja zasebniku in občini Domžale, ki graditelja vseskozi podpira, navkljub jasnemu nasprotovanju KS Rova. Zasebnik bo v gozdu, za katerega je občina sama že pred letom 2000 predlagala državi, da naj ga trajno zavaruje, zgradil od Rov ločen zaselek 28 hiš, čeprav je bilo to že v času spreminjanja namembnosti (in je še danes) v popolnem nasprotju s takratno prostorsko zakonodajo.

NOVEJŠE NA TEM BLOGU

Pisno poslansko vprašanje poslanca Roberta Hrovata v Državnem zboru, 9.7.2010, in odgovori treh ministrov, ki se trudijo pojasniti, kako je neusklajeno in nezakonito po njihovo usklajeno in zakonito...
Uporabi spodnjo povezavo:

http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/poslanskaVprasanjaInPobudeIzbrano?unid=2B229526FFBCE431C125796800630B00


Janez Koželj v Pogledih št.6, junij 2010, o tem, kaj je predlagal Občini Domžale.

Arhitekt Koželj, v komentarju na pisanje kolega Koširja, sam potrjuje, da je predlagal ločen zaselek v gozdu, stran od obstoječe vasi Rova, česar pa ni dovoljeval noben predpis. Govori o zaokroževanju novega zaselka, čeprav bi po predpisu

(Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, 11/99) moral zgoščevati obstoječo vas Rova. Država je "nasedla" arhitektovi razlagi in pristala na tovrstno graditev (samo v manjšem obsegu), torej je kršila lastno zakonodajo v korist privatnega trgovca.

Poglejte člen 2 (6) Podpoglavje Usmerjanje poselitve v : http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199911&stevilka=509

Negativno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, je 25.5.2010 izdal Občini Domžale
NEGATIVNO MNENJE K PREDLOGU OPPN ZA OBMOČJE UREJANJA ROVA - JUG.
Ta dokument prvotnemu gradivu občinskim svetnikom, za sejo, sklicano za 16.6.2010, na kateri naj bi svetniki OPPN sprejemali, ni bil priložen, točka je bila predhodno umaknjena z dnevnega reda. Civilna pobuda je kopijo mnenja pridobila neposredno od izdajatelja na dan omenjene seje.

Kam se je izgubil status Varovalnega gozda?

V GERK so Češeniške gmajne opredeljene kot Varovalni gozd pod št. 04297. V tem gozdu leži tudi sporna gozdna parcela 555/13 v KO Dob, ki kljub temu, da je v Naturi 2000 in Ekološko pomembnem območju, ni sestavni del Varovalnega gozda, čeprav jo ta fizično obdaja in mu je habitatno ter po pomenu povsem enaka. Varovalni gozd lahko funkcionira samo kot homogena celota, kot močan organizem.

Arhitekt Miha Dešman v Dnevniku: Renesansa slovenske fasadne realnosti, 13.7.10.

"Največji urbanistični problem pri nas je ravno ta, da je eden najboljših biznisov prav špekulacija z zemljišči, kar se dogaja samo pri nas. Kupiš zemljo, spremeniš namembnost skozi urbanizem in takoj postane veliko vredna..."

Odzivi v pismih bralcev

Delo, 24.4.2010
Pisma bralcev

Kapital lomasti po Sloveniji

"V zadnjem času smo priča naraščajočemu pojavu pozidave na območjih, ki jih, ob upoštevanju veljavnih prostorskih aktov, ne bi smeli pozidati. Vsemogočni kapital neusmiljeno lomasti po slovenskem prostoru. Državljani lahko le opazujemo, kaj se dogaja, in se držimo za glavo. Nekaj je hudo narobe, pa čeprav ponosno trdimo, da nismo »balkanska« država. Pohlepni kapital spretno krmari skozi obstoječo zakonodajo, žal tudi s pomočjo nekaterih »vrhunskih« strokovnjakov za področje urejanja prostora.

V mrežo dobičkarjev so ujeti marsikateri politiki, župani, občinski svetniki, uradniki izpostav, soglasodajalci in drugi kandidati za Kosovo protikorupcijsko komisijo.

Če že ne deluje naš parlament (večinoma pol prazen), še sreča, da imamo medije, ki razkrivajo nezakonita početja. Tako je Delo 9. aprila (Občina Domžale podpira gradnjo v varovanem gozdu) razkrilo še eno nesmiselno dogajanje na Rovah pri Radomljah, kjer se je spretni podjetnik spravil na del gozda znotraj strožje varovanega območja »Natura 2000«.

Namerava namreč zgraditi elitno naselje 27 stanovanjskih hiš, in to po »najsodobnejših okoljskih standardih«. Občina Domžale tako početje podpira, ker naj bi šlo za »novi poselitveni vzorec«, ki sanira razpršeno naselje Rov. Mar je to vzorec za nadaljnje vdore v krajinske parke na legitimen način, saj naša prostorska zakonodaja omogoča »izjeme«?

Po tem vzorcu smo Slovenijo razdrobili na več kot 200 občin, od katerih skoraj nobena ni izpolnjevala pogojev za ustanovitev, marveč so izkoristile »posebne okoliščine njihovega področja«. Politikom je malo mar, koliko stane takšna razdrobljenost, saj jim gre le za glasove volivcev.

Praksa potrjuje, da kadar enkrat načneš neko nepozidano območje, se takšna pozidava razrašča po utečenem scenariju.

Krajani se posegom v »Naturo 2000« upravičeno upirajo in pozivajo občinske veljake, naj ustavijo sprejemanje odloka o OPPN, a kaj, ko v takšnih sporih običajno potegnejo »ta kratko«. Premeteni zasebnik si že mane roke. Stanovanjske hiše bo prodal za med. V »Gaju na Rovah« bodo elitneži prebivali ločeni od »navadnih ljudi«, v idiličnem okolju.

V prejšnjem sistemu so Krajevne skupnosti imele veljavo in moč, sedaj so le v okras demokraciji. Novi okoljski minister bi se moral temeljito seznaniti z dogajanjem na Slovenskem in zakrpati luknjičasto prostorsko zakonodajo. Naj prouči vzroke, zakaj krajani v sporu s pohlepnim kapitalom zgubljajo bitke po tekočem traku. Zakaj župani in občinski svetniki večinoma podpirajo zlorabe kapitala in tako skrbijo za »razvoj« svojih občin."

Stojan Berce, u.d.i.a.
Linhartova 96, Ljubljana

Lokacija spornega posega v gozd - in varstveni status območja

1. Naravna vrednota lokalnega pomena "Rovščica v povirnem delu", št. 4570, se nahaja v neposredni bližini parcele 555/13, velja od 14.9.2004.
2. Ekološko pomembno območje "Češeniške in Prevojske gmajne", ID območja 26200, vključuje tudi parcelo 555/13, velja od 29.4.2004.
3. Posebno varstveno območje Natura 2000 "Prevoje", ID območja SI3000079, vključuje tudi parcelo 555/13, velja od 29.4.2004.
4. Naravna vrednota državnega pomena "Češeniške in Prevojske gmajne-barja", št. 4566, obsega celotno območje imenovanih gozdov, vključno s parcelo 555/13.
5. Varovalni gozd "Češeniške in Prevojske gmajne", št. 04297, so od leta 2005 vključevale tudi parcelo 555/13, vendar je bila ta leta 2007 izločena.

Vsi zgoraj našteti viri: MOP RS, ARSO, Atlas okolja

SLIKA 1: Rova z orisanim novim naseljem 27 hiš v gozdu:

SLIKA 2: Domžale in kraj Rova z novim naseljem v gozdu:

Poslovne povezave podjetja Rovanova (lastnik parcele 555/13 v KO Dob)

SLIKA 3:

Opomba: Aleš Ocepek je bil od 1992 do 1997 član Državnega sveta RS, leta 1997 član komisije Državnega sveta RS za gospodarstvo.

2003: Češeniške gmajne v plamenih

Največji gozdni požar na območju občine Domžale je bil 07.05.2003, ko je storilec zažigal gozdne površine v bližini Rov, največ na območju Češeniških gmajn. Preko 320 gasilcev se je ob pomoči helikopterja borilo z ognjem, ki se je razvil na 17 hektarjih gozdne površine. Pri gašenju so jim pomagali tudi okoliški kmetje, ki so s traktorskimi cisternami na požarišče navozili večje količine vode.

Vsi ti podatki govorijo o razsežnostih požara, ki je divjal ta dan. Požar so omejili v nekaj urah, vendar so morali rovski gasilci zaradi sušnega obdobja opravljati obhode še naslednje štiri dni. Storilca je prijela policija, pravi razlogi za ta namerni požig pa prebivalcem Rov do danes niso znani.

Doktorska disertacija, 2001, o odkritju "Navadne barjevke" na edinem nahajališču v Sloveniji, in o zavarovanju Češeniških gmajn - kot naravnega rezervata http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dd_skoberne_peter.pdf

''Rova-jug'' v medijih

Slamnik, 2.7.10., št.9, stran 25: Zavarujmo Češeniške gmajne!
http://www.domzale.si/index.php?Folder=53&S=1

Dnevnik, 26.6.10: V tem mandatu na Rovah ne bodo gradili...
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042369569

Gorenjski glas navaja: "S kranjskega zavoda za varstvo narave so sporočili, da so pozidavi nasprotovali že leta 2004, a njihovo mnenje ni bilo upoštevano. »S strokovnega vidika gre za zelo problematičen poseg, ki z vsemi drugimi načrtovanimi gradnjami v Češeniški in Prevojski gmajni pomeni hud poseg v visoko ovrednoteno naravno okolje.«" http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index.php?action=clanek&id=41409

Nepremičnine: http://www.mia.si/novica/681

Informacijska borza nepremičnin: http://www.ibn.si/articles/detail/5693

Akvazin: http://www.akvazin.si/default.cfm?kat=01&id=909

Dnevnik: http://www.dnevnik.si/novice/svet/237574

Članek v Dnevniku



Članek v Slamniku:



Članek v Delu, 9.4.2010:

"Na Rovah stanovanjsko naselje načrtujejo na območju Nature 2000.
Občina Domžale podpira gradnjo v varovanem gozdu.
Zemljišče znotraj Nature 2000 postalo stavbno zemljišče na predlog investitorja, čeprav gozd po conizaciji sodi med strožje varovana območja.

Radomlje– Na Rovah pri Radomljah nameravajo na obronku gozdov Češeniške in Prevojske gmajne zasebni investitorji – lastnik zemljišč je podjetje Rovanova – zgraditi naselje sedemindvajsetih stanovanjskih hiš. Rovljani nasprotujejo pozidavi območja, ki sodi v Naturo 2000 in bi moralo biti po conizaciji Domžal med strožje varovanimi, v območju gozdov, in ne v območju poselitve in infrastrukture. Civilna iniciativa za zavarovanje Češeniških gmajn je občino Domžale pozvala, naj zaradi domnevno spornih postopkov, kršenja ustave in zakona o gozdovih ustavi sprejemanje odloka o OPPN.

Rovljani pravijo, da poskuša občina s sprejetjem OPPN zasebnikom »omogočiti pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zaselka Rova-jug z vso potrebno infrastrukturo za 27 hiš v gozdu z neprecenljivimi in občutljivimi varovalnimi, socialnimi in habitatnimi lastnostmi«.
Posebno opozarjajo, da je med predstavitvijo OPPN na nedavnem zboru krajanov vodja oddelka za urejanje prostora Občine Domžale Zoran Vitorovič poudaril, »da ni izključena možnost nove prometne povezave naselja Rova-jug s cono Želodnik oziroma Prevojami na jugu«.

Predstavniki civilne iniciative so prepričani, da je bil sporen že sam nakup parcele, saj občina ni izkoristila predkupne pravice, »zavlačevala je postopek zavarovanja gozda, omogočila dobiček zasebniku in hkrati dopustila trajno izničenje pomembne javne, naravne in kulturne dobrine«.
Na trhlih nogah so po njihovem tudi utemeljitve za poseg, pod katere se je podpisal arhitekt in ljubljanski podžupan Janez Koželj in ki pravijo, da »nova mikrososeska sanira oziroma izboljšuje razpršeno gradnjo Rov«. Prepričani so, da je njegovo mnenje zavajajoče vplivalo na spremembo namembnosti.

Na vprašanje Dela, na čigav predlog so območje Nature 2000 opredelili kot stavbno zemljišče in kako se bo občina odzvala na nasprotovanje lokalne skupnosti, je domžalski župan Toni Dragar odgovoril, da je to območje postalo nezazidano stavbno zemljišče na predlog lastnikov. Zatrdil je, da so bili v postopku priprave takratnega prostorskega načrta upoštevani vsi veljavni predpisi, saj bil je načrt sprejet z vsemi soglasji pristojnih soglasodajalcev in nosilcev urejanja prostora. Dragar trdi, da »namerava investitor zgraditi manjše naselje ekološko prijaznih nizkoenergetskih hiš po najsodobnejših okoljskih standardih in da občina Domžale takšen pristop načeloma podpira, saj gre za nove poselitvene vzorce«.

Iz službe za stike z javnostjo ministrstva za okolje so sporočili, da Natura 2000 še ne pomeni, da znotraj zavarovanega območja ni dovoljeno graditi, temveč da je gradnja dovoljena z upoštevanjem dodatnih omejitev in smernic, nič pa niso povedali o tem, kakšni pogoji varovanja veljajo za konkretno območje.''